VELIČASTNO POKOPALIŠČE

Apichatpong Weerasethakul v svojem prepoznavnem, meditativnem slogu razmišlja o času, spominu, zavesti in o različnih oblikah bivanja človeškega uma.

Vojake, ki trpijo za skrivnostno spalno boleznijo, premestijo v začasno kliniko v poslopju nekdanje šole. Spominov polna stavba gospodinji in prostovoljki Jenjiri pomeni prostor razodetja, saj mora skrbeti za Itta, postavnega vojaka brez družine. Jen se spoprijatelji tudi s Keng, jasnovidko, ki s svojimi parapsihološkimi sposobnostmi spečim vojakom pomaga komunicirati z okolico. Zdravniki medtem poskušajo lajšati težke sanje vojakov s svetlobno terapijo. Morda celo obstaja povezava med boleznijo in starodavnim mitološkim najdiščem, ki se skriva pod poslopjem. Magija, zdravilstvo, romantika in sanje v tem okolju tvorijo del Jeninega popotovanja v globlje zavedanje o sebi in o svetu okrog nje