Posebna izdaja tednika Mladina: VOHUNI

VOHUNI

MLADININA POSEBNA IZDAJA!

 Da, o vohunih so posneli filme, ki jih je svetovno občinstvo najraje gledalo. Da, o vohunih in vohunski dejavnosti so napisali knjige, ki še danes dosegajo vrtoglave naklade. A to ni zgodba o fiktivnih osebah, ampak posebna izdaja Mladine Vohuni, ki opisuje, kako so vohuni dejansko usmerjali tok zgodovine in zaznamovali marsikateri dvor, vlado in državo. Zaradi vohunov so padale vlade, zaradi vohunov so se dobivale vojne in izgubljale bitke. Kdo so bili najbolj znani vohuni? Kako so vohune organizirali v različnih državah? Kdo je bila Mata Hari? V resnici relativno nepomembna vohunka. Prava doktorica vohunstva je bila njena nadrejena, oficirka Elsbeth Schragm ller. Leta 1938 je britanska tajna služba v propadlem dvorcu v bližini Londona zbrala skupino znanstvenikov. Njihova naloga: razvozlati delovanje šifrirne naprave nacistov, imenovane Enigma. Zmagovalni pohod Napoleona od leta 1796 naprej bi bil brez vohunjenja komajda mogoč. Eden njegovih najboljših agentov je bil sin duhovnika in tihotapec iz mesta Baden. A začetki vohunstva segajo še bolj v zgodovino. Da bi zaščitil vladavino kraljice Elizabete I., je Francis Walsingham leta 1570 zgradil prvo tajno službo. In kdo je bil Vladimir Kante, glavni partizanski vohun v Ljubljani, o katerem so komunisti molčali še 40 let po vojni? Enako redko poznana je tudi vloga, ki jo je odigral Vladimir Vauhnik, obveščevalec, ki je napovedal nemški napad na Jugoslavijo. Še bolj neverjetna pa je zgodba, kako je skupina mladih slovenskih izobražencev pod vodstvom dr. Janka Hacina na Dunaju med prvo svetovno vojno vohunila za antanto. V Sloveniji doslej še v nobeni obliki ni izšla tako popolna zgodovina vohunstva.

Od 13.03.2020. dalje naprodaj na vseh prodajnih mestih po Sloveniji