Zoran Smiljanič, VOJNE ZGODBEMed rdečimi in belimi v igri preživetja, vojne zgodbe in njihovi naključni junaki. A4 format-224 strani-ČB-Trda vezava

Kako to, da je tolpa švercarjev na koncu tista, ki je bolj moralna od partizanov, belogardistov, teritorialcev, naših ali vaših, tvojih ali mojih?

Stripar Zoran Smiljanić je leta 1985 služil vojaški rok na Holmcu, v karavli, kjer se je šest let kasneje odvrtela ena od velikih bitk slovenskega osamosvajanja. Pet ljudi je umrlo, padli so na obeh straneh, jugoslovanska stran pa je še dolgo trdila, da so slovenski teritorialci in policisti streljali na vojake, ki so v rokah držali bele rjuhe. Preiskava je kasneje pokazala, da se na Holmcu med osamosvojitveno vojno ni zgodil vojni zločin. Ko je bil Smiljanić vojak, je bilo drugače, ni se še streljalo, rekruti so se s policisti, cariniki, domačini dobro razumeli. Tisto poletje so, kot pravi sam, v karavli gledali Live Aid, bilo je poletje razumevanja, prijateljstva, solidarnosti, prihodnost je bila videti obetavna in krasna. Stvari so bile leta 1985 še preproste.

Zoran Smiljanić je januarja pri založbi Buch izdal dve knjigi stripov. Prva je Zadnji let Tonija Mrlaka, stripovski album, ki je lani izhajal v Mladini, druga, obsežnejša in naslovljena Vojne zgodbe, pa poleg zgodbe o sestrelitvi Mrlakove gazele obsega še štiri druge stripovske pripovedi, vojne zgodbe z veliko krvi, nasilja, zlobe in zlorab, izdajstva, sadizma, pa tudi iluzij, razočaranja, ljubezni.

Prva izmed njih, ki jo je Smiljanić zrisal sredi devetdesetih let, opisuje leto 1943, boj med partizani, belogardisti, Italijani, ki požigajo vasi in pridigajo o visoki kulturi, opisuje vojne dobičkarje, črnoborzijance, ki premorejo več morale kot vsi drugi. Strip 1943 je vestern na slovenskih tleh, neposredno se zgleduje po Peckinpahovi Divji hordi in tudi konča se tako, s pokolom v Krvavem grabnu, kar je seveda aluzija na grad Turjak, kjer so partizani po kapitulaciji Italije porazili in pobili kolaborantske čete. A v stripu o Benu, Ukmarju, Risu in Pajku ni prostora za ideologijo, je pa prostor za veliko krvi.

Drugi vojni strip, ki je nastal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, leta pred stripom o prej omenjenih švercarjih, nosi naslov 1945. Vemo, kaj se je dogajalo takrat, vsi so imeli orožje, vsi so pobijali drug drugega. S tega vidika je ta stripovska pripoved bolj krvava od prve: tri tovornjake in še nekaj borcev Cankarjevega bataljona pobijejo trije razcapani begunci, četniki, Neslovenci, barbarski vojvode, ki streljajo partizane tako, da   kot je v času prvega izida z grozo dejal nekdanji predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole    cepajo kot zajci . Ko je strip konec leta 1986 začel izhajati v mariborski Katedri, ga ni nihče prepovedal, pa četudi je bil  povsem neprimeren .