Večno sonce brezmadežnega uma (Eternal Sunshine of the Spotless Mind)

Depresivni Joel (Jim Carrey) sreča manično Klementino (Kate Winslet), toda par postaneta tako naglo in tako usodno ( best fucking time of my fucking life ), da pregorita. Klementina ga hoče pozabiti, zato obišče agencijo, ki poskrbi za selektivno amnezijo, bolje rečeno - retro futuristični eksperti, sicer tipični garažni hackerji, ji izbrišejo spomin na Joela. Ko Joel ugotovi, da ga ne pozna več, je šokiran, ker pa brez nje ne more živeti, si da tudi sam izbrisati spomin nanjo. Šur, pri isti agenciji. Toda ko mu eksperti med spanjem praznijo spomin, ugotovijo, da se jim upira. Spomin je bolj zvit in bolj emocionalen od srca. Pozabite na srce - ljubimo s spominom. In Večno sonce brezmadežnega uma, ki izgleda kot Memento v Coni somraka in ki je tako originalno in tako lucidno kot ostali filmi, za katere je scenarij napisal Charlie Kaufman (Biti John Malkovich, Prilagajanje), je film o izgubljanju spomina - melanholična alegorija postmodernega človeka, ki skuša preživeti napade na svoj spomin. Marcel Štefančič, jr.

Oskar 2005 za najboljši izvirni scenarij

2005