OROSLAN

o filmu

V majhni vasi v Porabju umre moški, znan pod vzdevkom Oroslan. Novica o njegovi smrti se hitro razširi med vaščani. Dejanja postanejo besede in besede zgodbe. Da bi se lažje soočili z izgubo, vaščani obujajo Oroslanovo podobo skozi zgodbe o njegovem življenju.

Film Matjaža Ivanišina (Karpopotnik, Playing Men) je svetovno premiero doživel v tekmovalni sekciji Cineasti del presente festivala v Locarnu.

izjave kritikov

 Ivanišinov filmski slog od nekdaj zaznamujejo prelomi, praznine in disonance, zato se zdi njegov prehod od dokumentarca k fikcijskemu filmu o izginotju povsem logičen. Oroslan   zasnovan kot niz pripovednih sklopov, ki predstavljajo različne filmske konvencije   je poklon filmski umetnosti kot spominskemu stroju, sposobnemu ustvarjati legende in prinašati večno življenje ne le posamezniku, pač pa vsej deželi. 
  Daniela Persico, Filmski festival v Locarnu

 Matjaž Ivanišin dokaže, da življenje po smrti le obstaja   vsaj v zgodbah, ki jih pripovedujemo. Film je morda najbolj preprosta ilustracija ikoničnih besed Raya Bradburyja:  In ko nas bodo vprašali, kaj počnemo, jim bomo lahko odgovorili   spominjamo se. In prav tako bomo nazadnje uspeli. / / Oroslan / / slavi idejo, ki morda ni revolucionarna, a je vseeno ganljiva. Gre za idejo, da po smrti / / preprosto živimo naprej   v zgodbah, ki si jih ljudje delijo ob vrčku piva nekje na Madžarskem, ali pa v anekdoti, pripovedovani sprva z negotovim, a kmalu širokim nasmehom. / / Film ujame ravnotežje med različnimi nasprotji: med resničnostjo in fikcijo, med resnico in izmišljotino, med dokumentarcem in poklonom filmu kot ultimativnemu pripovedovalcu zgodb. 
  Marta Bałaga, Cineuropa

nagrade

Locarno (svetovna premiera)