Nespečnost (Non ho sonno (Sleepless)) Kvartopirec (Il Cartaio (The Card Player))

Nespečnost in Kvartopirec sta psihotrilerja, ki ju je posnel Dario Argento, italijanski mojster groze   gorja, znan po klasikah a la Skrivnost črne rokavice, Mačka z devetimi repi, Rdeča globina, Suspiria, Tenebrae in Phenomena. Nespečnost se začne na vlaku, toda te vožnje, v kateri se anonimni, zakrinkani, grizlijevski serijski morilec - ob soundtracku rock benda Goblin - poigra z vami in prostitutko, tipično žensko, ki preveč ve, zlepa ne boste pozabili. Le kako bi ga? Psycho ima namreč za sabo dolgo kilometrino: kot namreč kaže, ubija na način, na kakršnega je v osemdesetih ubijal psycho, za katerega so mislili, da je mrtev. Je še živ? So tedaj ubili napačnega? Ali pa gre le za divjega, fetišističnega kopista, fana  Živalske farme ? Ta vprašanja žrejo upokojenega policijskega inšpektorja (Max von Sydow), ki je lovil in odstranil originalnega serijskega morilca: zdaj, 20 let kasneje, živi v spremenjenem svetu, v katerem so kopije hujše in bolj groteskne od originalov in v katerem originali po drugi strani ne pustijo, da bi jih zasenčile kopije. Argenta, kralja slasherjev, so krstili za  italijanskega Hitchcocka . Razlika je v tem, da ima Argentov psycho vedno črne rokavice. Tudi v Kvartopircu, v katerem ugrabi trop ljudi in potem sklene, da bo z detektivko (Stefania Rocca) prek interneta igral poker - vsakič, ko bo izgubila, bodo ugrabljenci izgubili kako okončino. Tip je fetišist, ki uživa v igri s smrtjo. Realnost ga ne more ustaviti - le še internet... ee, pokeraš, ki spletni poker igra bolje od njega. Z eno besedo: pred vami sta slasherja, ki ju za večji užitek glejte sami!