Lev pozimi (The Lion in Winter)

Ob koncu šestdesetih so zacveteli britanski kostumski spektakli - prestižne, dobro budžetirane, fino zapakirane all-star produkcije. Becket, Camelot, Mož za vse čase - in kakopak Lev pozimi, v katerem sta se pekla, cvrla in žrla Peter O Toole in Katharine Hepburn, novi filmski bog in stara filmska boginja, ki je tedaj doživljala novo pomlad. Leto prej je pobrala Oskarja za glavno vlogo v filmu Ugani, kdo pride na večerjo. Lev pozimi, posnet po sloviti drami Jamesa Goldmana, ki je napisal tudi scenarij, se dogaja ob koncu 12. stoletja na angleškem dvoru: O Toole je kralj Henrik II, ki bi se moral počasi odločiti, kateri izmed njegovih treh sinov, kovarski Geoffrey (John Castle), gejevski Richard Levjesrčni (Anthony Hopkins) ali lunatični John (Nigel Terry), ga bo nasledil, toda ni mu do tega. Še več, francoskemu kralju Philipu (Timothy Dalton) je obljubil, da bo njegovo sestro omožil z novim angleškim kraljem, svojim naslednikom, toda potem je raje kar postal njen ljubimec. Obenem pa mu tudi ni preveč do tega, da bi preblizu k oblasti spustil svojo ženo, ambiciozno kraljico Eleanor (Hepburn), ki jo je umaknil daleč stran. Kralj, ki lovi ravnotežje med političnimi interesi svoje bližnje okolice, sklene, da bo to svojo turbulentno, škandalozno, zarotniško  razširjeno  družino zbobnal skupaj in z vsemi temi interesi odigral simultanko. Lev pozimi, na glavo postavljeni Kralj Lear, ki je bil leta 1969 nominiran za sedem Oskarjev (tudi za film in režijo) in potem dobil tri (za scenarij, glasbo in glavno žensko vlogo), je bombastični, elokventni katalog iger moči in replik, ki gredo zraven.