Kralji in kraljica (Rois et reine)

Če hočete videti ekscentričen film, ki ima trenutke, za katere bi drugi filmi ubijali (in za katere morajo drugi filmi ubijati, in to dobesedno, ob toni digitalnih efektov), potem si poglejte Kralja in kraljice, ki je ringelšpil emocij, ran, brazgotin, spominov in tako kompliciranih odnosov, da bi jih lahko poslali na vojno - ali pa v M*A*S*H. Saj veste, na operacijo. A po drugi strani - to je film, ki se lahko dogaja le v bolnišnici. Nora (Emmanuelle Devos), trgovka z umetninami, ki se je nekoč poročila s truplom, da bi imel njen sin očeta, izve, da njen oče (Maurice Garrel) umira, kar jo zbliža z Isma lom (Mathieu Amalric), njenim nekdanjim ljubimcem, sicer maničnim violinistom, ki so ga - na sestrino željo - hospitalizirali. Le kdo se ne bi pustil hospitalizirati, če bi vedel, da ga bo zdravila Catherine Deneuve? Kralji in kraljica, epos Arnauda Desplechina (Straža, Moje seksualno življenje), nepredvidljivega francoskega auteurja, lepo pokaže, da so ljubezen in drugi intenzivni intimni odnosi nekaj, kar ljudi izčrpa, požre in klinično obnori, toda sam film obenem izčrpa, požre in obnori tudi vse tisto, s čimer se hrani - antično tragedijo, popkulturo, art film, soap opero in cinefilijo.