GLEJ IN SE ČUDI

o filmu

Werner Herzog se s sodobno tehnologijo druži tako poredko, da nima niti mobilnega telefona, kaj šele Facebookovega profila, pa vendar se z enakim navdušenjem kot prej skrajnih pokrajin zemeljske oble tokrat loti sveta sodobne povezanosti   od otroških korakov svetovnega spleta do možnih scenarijev, ki se nam obetajo v prihodnosti. Pred kamero povabi številna vodilna imena tehnološke revolucije, od vizionarskega podjetnika Elona Muska do zloglasnega hekerja Kevina Mitnicka. Na svoji poti pa naleti tudi na žrtve medmrežnih pasti in odkrije nenavadno skupnost tehnopuščavnikov   ti so zavetje pred elektromagnetnim valovanjem našli v senci ogromnega teleskopa, ki lovi radijske valove iz globin vesolja.

Opremljen z značilno radovednostjo in živahno domišljijo se Werner Herzog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike naših življenj.

iz prve roke

 Vedeti morate, da imate opraviti s človekom, ki je prvič uporabil telefon pri sedemnajstih letih. /.../ Vse, kar sem izvedel med snemanjem tega filma, je bilo zame presenečenje. Projekta sem se lotil poln radovednosti, občudovanja in vznemirjenja, in globlje ko sem kopal, bolj zagonetno in zanimivo je postajalo. Mislim, da se to v filmu čuti. /.../ Svetovni splet je postal vseobsegajoč, zato seveda pronica tudi v temne plati človeške eksistence. Gre za fenomen, ki resnično spreminja naš način življenja bolj od česarkoli, kar smo si zamišljali, ko smo razmišljali o prihodnosti. /.../ Pisci znanstvene fantastike iz petdesetih let in kasneje niso predvideli interneta. Pisali so o letečih avtomobilih, medplanetarnih kolonijah in podobnih rečeh, nihče pa ni zares napovedal korenite spremembe, ki bo zajela družbo. Niti nekateri izmed znanstvenikov, ki so vzpostavili prvi spletni stik med univerzama UCLA in Stanford, niso imeli pojma, kako pomemben korak je to. Šele desetletja kasneje se nam je posvetilo. /.../ Mislim, da moramo v načinu uporabe interneta najti neko ravnovesje, ne smemo pa ga demonizirati. Seveda so tudi temne plati, kot sta spletno nadlegovanje in zasvojenost, a hkrati nam je splet omogočil tudi veličastne trenutke v znanosti. /.../ Nisem novinar in nimam pripravljenega seznama vprašanj. Pred kamero se le pogovarjam. Ko gledate film, lahko vidite, da pogovor spremljata nekakšna lahkotnost in včasih celo humor. Nobenih pripravljalnih intervjujev ne delam. Rad se na prizorišču pojavim s kamero in takoj začnem. To daje procesu neko nepopustljivost, neko silovitost in vztrajnost, kar me v teh pogovorih vodi. 
- Werner Herzog

izjave kritikov

 Očitno želi Herzog sprožiti razpravo, kako se ljudje počasi soočamo z dejstvom, da internet na novo piše družbene norme, hkrati pa smo zaradi spleta vse bolj odvisni od tehnologije celo pri najosnovnejših opravilih. / / Številni Herzogovi dokumentarci so v svojem bistvu sanjarjenja o tem, kaj pomeni biti človek   in Glej in se čudi ni nobena izjema. Film režiserju priskrbi odskočno desko za razmislek o najrazličnejših temah: od človeških odprav na Mars do izmuzljive narave ljubezni. Predvsem pa se zdi, da gre za nujno spoznanje, kako malo razmišljamo o našem rastočem spletnem svetu. Tako film s svojim razpršenim pripovednim slogom usmerja našo pozornost k številnim pogovorom, ki jih o tem vseprisotnem, mogočnem in mladem orodju še nismo imeli. 
- Tim Grierson, Screen Daily

 / / film lahko gledamo tudi na drugačen način   ne kot pretres idej, ampak bolj kot zbirko zanimivih primerkov človeške vrste. Herzoga je vedno najbolj fascinirala zmes nečimrnosti, norosti, poguma in genialnosti, zaradi katerih je vsak posameznik edinstven. Režiser je potrpežljiv poslušalec, ki zna svojim sogovornikom premakniti miselne kretnice, in kot njegovi drugi dokumentarci je tudi ta poln čudaških, drobnih trenutkov nepričakovanega razodetja. 
- A. O. Scott, The New York Times

 Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu, razpršen filmski esej o odvisnosti človeštva od sodobne tehnologije, si internet ogleduje z distance. Ludistična perspektiva režiserju omogoči, da se osredotoči na abstraktne, poetične detajle. Od nekega strokovnjaka, ki tok digitalnih informacij primerja z vodnim tokom, Herzog preide k tako raznovrstnim temam, kot so spletno nadlegovanje, odvisnost, potovanje po vesolju in sanje. Ker pogosto slišimo njegov glas izza kamere, nikoli pa pred njo ne vidimo njegove podobe, postane Herzogov pogled naš lasten, on pa medtem sogovornike izziva z intrigantnimi metafizičnimi vprašanji: Ali lahko stroj, ki mu življenje vdihuje internet, začuti ljubezen? Upanje? Lahko verjame v Boga? 
- Eric Kohn, IndieWire

 Režiserjeva prezenca prežema ves film in v njegovem pogledu na obravnavano snov je težko prezreti mešanico pesimizma in občudovanja. Naj ga možnosti, ki nam jih bo morda nekoč prinesla nova tehnologija, še tako vznemirjajo, lahko zaslutimo, da se Herzog strinja s tistim sogovornikom, ki pravi, da so računalniki 'največji sovražnik poglobljenega kritičnega mišljenja'. / / Že mogoče, da je virtualna prihodnost tu, a film se s svojo navdihujočo poplavo spoznanj in idej zdi vsak trenutek nepopustljivo, kljubovalno človeški. 
- Justin Chang, Variety

 Morda se zdi 98 minut komajda dovolj za bežen pogled na posledice, ki jih digitalni svet pušča na naših življenjih, in deloma to tudi drži, a v tej pripovedi brez osrednje teze, razdeljeni na deset poglavij   od 'Zgodnjih dni' do 'Prihodnosti' s številnimi moralno, filozofsko in čustveno izzivalnimi postojankami   se Herzog modro odloči za širok, s ptičje perspektive podan pogled na začetke naše tehnoevolucije. Film pretežno sloni na intervjujih v slogu 'govorečih glav' / /, kljub temu pa tudi tokrat ne umanjkata prepoznavna Herzogova ekspresivna fotografija in nos za subtilno ekscentrične trenutke / /. 
- Aaron Hillis, The Village Voice

 Portret dobe povezanosti učinkuje tudi kot nekakšno iskanje nove oblike dokumentarnega filma, ki se lahko odvija le počasi, prizor za prizorom, kot nikoli dokončano delo. /.../ Začutimo lahko, kako se Herzog prilagaja novemu svetu kot etnograf novi kulturi, ki njegovo skrbno negovano etiko gledanja postavi na glavo in ga oropa njegove intuicije. 
- Florian Fuchs, The Los Angeles Review of Books

nagrade

Sundance. Nagrada one future (posebna omemba)   M nchen. Hot Docs Toronto. Sydney. BAMcinemaFest New York. AFI DOCS Washington. Jeruzalem. Melbourne. London. LIFFe.