DOTIK VODE

Samir je visok, suhljat upravitelj žerjava v štiridesetih letih, ki se na prvi pogled do ušes zaljubi v Agathe. Ko odkrije, da njegova simpatija dela kot plavalna učiteljica v mestnem bazenu, se odloči in se vpiše na tečaj plavanja, pa četudi so njegove plavalne spretnosti povsem dobre. Njegova laž vzdrži le tri treninge, nato pa na dan priplava resnica. Agathe sovraži lažnivce in vzroji. Da bi mu ušla, se odpravi na poslovno pot na Islandijo, med nesojenima ljubimcema pa zazeva ocean. Toda niti ocean ne ustavi Samirjevih čustev in še posebej ne njegove neuničljive trme ...

S lveig Anspach (1960   2015) je v zadnjem filmu pred prezgodnjo smrtjo ponudila navihano mešanico burleske in romantične komedije, v kateri se zrcali njeno ameriško-islandsko poreklo.

izjave kritikov

 S lveig Anspach nas tako zapušča s filmom, ki ga zlahka vzljubimo in ki pripoveduje zgodbo o absolutni ljubezni med samosvojimi, a obenem rahločutnimi liki. Ti drug drugega sprejemajo vsem muhavostim navkljub (ter jih naredijo kvečjemu še bolj življenjske), vedno znova pa jih združuje voda, ki ni ovira, temveč most med ljudmi in kulturami in predstavlja element povezovanja. /.../ Drži, da v vodi vsi slišimo iste zvoke. V Dotiku vode zaslišimo ljubezensko pesem. 
- B n dicte Prot, Cineuropa

 S lveig Anspach svoje vragolije režira tako spretno, da ji uspe iz igralcev izvleči ravno pravšnje ravnovesje med prismuknjenostjo in iskrenostjo. Loiret-Caille pooseblja zmagovalno kombinacijo francoske topline in vzkipljivosti, medtem ko Guesmi, s svojim šarmantno melanholičnim in hkrati od zaljubljenosti omotičnim pogledom, poskrbi za edinstvenega in privlačnega glavnega junaka. Med igralcema prekipeva od prikupne in seksi kemije, te tako bistvene, a obenem tako redko videne sestavine romantičnih komedij. /.../ Dotik vode je sicer zelo lahkoten film, a ga ravno popolna odsotnost vsakršnega cinizma - na svoj miniaturni način - naredi za nekaj zelo izjemnega. 
- Jon Frosch, Hollywood Reporter

 Dotik vode je nežna komedija zmešnjav in likov, v kateri tudi najbolj trapaste peripetije ne stopajo v konflikt s sproščenim, dobronamernim in na protagoniste osredotočenim humorjem. 
- Jonathan Romney, Screendaily

nagrade

Nagrada za najboljši scenarij   CANNES 2016   sekcija Štirinajst dni režiserjev