Angleški pacient (The English Patient)

Angleški pacient je briljantni unikat, zadnji fini in delikatni potomec vrste, ki je že zdavnaj izumrla. Nazadnje je take filme snemal veliki David Lean, tam v šestdesetih. Se še spomnite Lawrencea Arabskega ali pa Doktorja Živaga? Vidite, Angleškega pacienta si lahko predstavljate kot kombinacijo obojega, magari kot Doktorja Živaga v Sahari. Angleški pacient ima vse to: epske dimenzije, epsko vojno, epski labirint, epsko romanco, epske spomine, veliko prešuštvo, še večjo izdajo, orjaške besede, še večje slike in neskončno, heroično puščavo. Puščava je ključ do vsega in tako filigransko je že od Leana naprej ni izkoristil nihče. Tam, kjer ni ničesar, se pač vedno odigrajo največje in najbolj infarktne drame. Ki enkrat za spremembo niso le za dame. Odmotavanje zgodbe je tu res kot odmotavanje mumije, kot odmotavanje vseh tistih trakov in plasti, ki nas na koncu pripeljejo... oh, do konca, ja, do tiste točke, ko ni več kaj videti. Ko ni več kaj pokazati. In ko ni več kaj reči. Puščva v Angleškem pacientu zgleda kot oko, ki ga zakriva pesek. Marcel Štefančič, jr.

9 nagrad OSKAR, tudi za najboljši film, 1997

1996