UVODNIK - UMETNA INTELIGENCA ALI STROJNO UČENJE?

ChatGPT je pred letom in pol šokiral nas, ki že desetletja vidimo, kako neinteligentni so (bili) v resnici računalniki, in razveselil vse tiste, ki smo v njem videli gigantski napredek v primerjavi z običajnim guglanjem. Toda ali je to res »umetna inteligenca« ali le »strojno učenje« na steroidih?

Spomnim se svojih študentskih let, ko sem pri predmetu Umetna inteligenca izdelal (sprogramiral) svojo prvo nevronsko mrežo in jo »nahranil« s podatki. Po tisočih in tisočih vzorcih/podatkih, ki jih je skupek moje programske kode »prežvečil«, je znal bolj ali manj, približno, pravilne rezultate izpisovati tudi za podatke, ki niso bili del učnega korpusa. Čudež!, se mi je takrat zdelo.

In vendar je umetna inteligenca že takrat bila v eni izmed t. i. »zim« (AI winter), ko so raziskovalci zašli v slepo ulico in napredka enostavno ni bilo več. Šele leta 2017 so Googlovi strokovnjaki razvili in predlagali arhitekturo globokega učenja Transformer, ki nas je počasi prevesila v – pomlad, kot jo uživamo danes. To arhitekturo zdaj uporabljajo vsi govorni modeli, uporablja se za računalniški vid in sisteme za generiranje videa ter glasbe. Širša javnost pa je zmogljivosti sistema zares ponotranjila šele s predstavitvijo klepetalnega robota ChatGPT, ki je veliko več kot le to.

ChatGPT (in njegov derivat Microsoft Copilot) danes uporablja staro in mlado. Kot nekakšen koncentriran spletni iskalnik, ki vrne le en odgovor in ne stotine linkov (pa čeprav je odgovor včasih napačen), kot zabavnega sogovornika, lektorja, tajnico, ki zna povzeti doooolga besedila ali drugače zapisati izvirnik besedila, nenazadnje tudi kot prevajalnik, ki je velikokrat učinkovitejši kot Googlov izdelek, čeprav je ta z nami že dolga leta. In seveda, ChatGPT uporabljamo kot pomočnika. Tam, kjer je boljši od nas, in predvsem tam, kjer – se nam ne da. Goljufanje, v taki ali drugačni obliki, je verjetno najbolj razširjena uporaba tehnologije, ki so si jo raziskovalci bržkone zamislili z bolj plemenitimi cilji.

Učenci in študenti s »četom« izdelujejo domače in seminarske naloge in imajo namesto plonklistkov na telefonu odprto aplikacijo Copilot. Aplikacijo, ki v hipu naredi povzetek predolgega znanstvenega članka, hitro napiše obnovo predolge in predolgočasne leposlovne knjige. In uporabljajo ga seveda profesorji, ki nato s to isto aplikacijo pregledujejo te naloge. »Čet«, ki pregleduje izdelke tega istega »četa«. Predvsem pa učenci, učitelji, profesorji in vsakdo, ki mora pri svojem delu ustvariti veliko besedila – »čet« je pač odličen pri nakladanju, v vseh oblikah.

Tako zelo odličen, da je celo najbolj čislana izobraževalna institucija pri nas, Univerza v Ljubljani, nedavno pozvala k tečaju uporabe »četa« pri – goljufanju naše matere, Evropske unije. Pedagoška fakulteta oz. Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost je namreč povabila na delavnico, ki bo raziskovalce »z umetno inteligenco« naučila napisati evropsko prijavo za projekt. V 24 urah, da ne bi kdo pomislil, da je to težko.

Manj odlična pa je umetna inteligenca pri razpoznavanju človeškega obnašanja, so ugotovili pri Amazonu. Leta 2016 so v kar nekaj svojih fizičnih trgovinah uvedli sistem Just Walk Out, ki je obljubljal nakupovanje brez prodajalca. Kupec seje le prijavil ob vstopu v trgovino, v torbo spravil kar je želel, in odšel. »Umetna inteligenca« pa je samodejno razbrala, kaj je kupil, in mu naknadno poslala račun. Le da se je zdaj izkazalo, da so bili »umetna inteligenca« le slabo plačani Indijci, ki so pregledovali videoposnetke vsega, kar je kupec v trgovini počel in pospravil v torbo. Amazon je Just Walk Out zdaj ukinil. Ampak slišati je bilo pa lepo.