Krvavi božič ('R Xmas) Skrivnosti niso večne (Return to Sender)

Pokličite tri velike eksperte za New York. Če vprašate Woodyja Allena, potem je New York belo mesto - belci vedno srečajo le belce. Če vprašate Martina Scorseseja, potem je New York še vedno belo mesto, toda vodijo ga etnične manjšine, predvsem mafija. Šele če vprašate Abela Ferraro, se New York spremeni v talilni lonec - paranoja, umori, izsiljevanja in druge disfunkcije pridejo s teritorijem. Njegov Krvavi božič se dogaja leta 1993, tik preden je starega župana, Davida Dinkinsa, zamenjal novi župan, Rudy Giuliani, ki je začel New York čistiti, vključno z dilerji. Lillo Brancato in Drea de Matteo - sicer imigrantski zakonski par - lovita še zadnje trenutke El Dorada: dilanje s kokainom jima dobro nese. V resnici jima nese tako dobro, da gresta na živce policajem, jasno, skorumpiranim, umazanim, pokvarjenim, totalno obskurnim policajem (Ice-T), ki sklenejo, da ju bodo ohladili: njega ugrabijo, od nje pa potem zahtevajo bajno odkupnino. V nasprotnem primeru ga bodo zamrznili. Hja, film bi lahko podnaslovili: Čakajoč na Rudyja. Še hujše moralne dileme v filmu Skrivnosti niso večne načne Bille August, dvakratni dobitnik Zlate palme (Pelle zmagovalec, Najboljši nameni): Frank Nitzche (Aidan Quinn), nekdanji odvetnik, si dopisuje z na smrt obsojenimi, po eksekuciji pa njihova pisma prodaja najboljšim ponudnikom, dokler ne nabaše na obsojenko (Connie Nielsen), za katero se mu zdi, da je nedolžna. Točno, več bo dobil za zgodbo o tem, kako jo je rešil, kot pa za njena pisma.