Vse je šlo k vragu, Pete Tong (It's All Gone Pete Tong)

Biografije rock zvezdnikov se običajno končajo s smrtjo. Rockerja ubijejo mamila, letalo, slava ali pa ekscesno življenje. Saj veste, od ekscesa se mu zmeša. Film Vse je šlo k vragu, Pete Tong, ironična, vrtoglava, halucinantna kombinacija faux dokumentarca in sage o vzponu in padcu srečnega ekscesnega obdobja (a la Kazino, Snif, Gospodar vojne ipd.), se konča z oglušitvijo. Kanadskemu didžejju Frankieju Wildeu (Paul Kaye), legendi rejversko-klubske scene, didžejskemu božanstvu, kralju Ibize in drugih energičnih lokacij, ki dišijo po seksu, dizajnerskem švicu, kokainu, hitrem življenju, eskapizmu, hedonizmu, dobrih vibracijah, pulziranju, viskiju, do konca nabitem volumnu in dolgih afterjih, začne v desnem ušesu nenadoma piskati. Namesto stereofonije faše pisk, podoben tistemu cenzorskemu pisku, ki ga poznate s televizije. Frankie misli, da bo pisk izginil, kar se potem tudi zgodi - pisk izgine. Totalno. Frankie ogluši. Decibeli sprhnijo. Drugi migajo z glavo, v ritmu - Frankie glavo izgublja. Aritmično. Atonalno. In vse bolj kakofonično. Najprej izgleda kot Arnold Sch  nberg na acidu, potem pa kot Beethoven na acidu. Film lepo pokaže, da vsa umetnost stremi h glasbi - in da vsa glasba stremi k tišini.